hide Content
Moč besede -
Razstava
Benediktinska opatija Sv. Pavla, ki je stara več kot 900 let, je prizorišče razstave, ki prikazuje korake razvoja evropskega meništva. Presenetljivo je, da je današnje pojmovanje koncepta Evrope tesno povezano s koreninami evropskega samostanskega gibanja. Izjemna zbirka knjig predstavlja težnjo po znanju in z njim povezano moč. Prvič v zgodovini je samostan odprl svoje arhive in predstavi dragocene dokumente evropske zgodovine; prepovedane knjige, ki so jemale dih generacijam menihov, pa tudi dela, ki so odločilno zaznamovala zgodovino. Kar je bilo skrito pod prahom stoletj, se sedaj razkriva in govori o razcvetu preteklih obdobij. V samostanu Sv. Pavla so zbrani zakladi iz vse Evrope, ki popeljejo obiskovalca v čas, ko so misleci zaznamovali evropsko misel. Ta ideja se je pravkar začenjala uveljavljati – na ta razvoj pa so odločilno vplivali Benediktinci. Veliki dosežki in odkritja so utirali pot v zlato dobo in pogojevali razcvet blaginje in vpliva. Vendar pa se je tudi čut za lepoto na novo poživitel. Hvala samostanskemu gibanju smo danes lahko priče spomenikov in umetniških delov. Poleg številnih dragocenih književnih umetnin so na ogled postavljeni tudi zlati in srebrni predmeti pa slike evropskih prvakov ter astronomska oprema, ki je pripeljala do glavnih odkritij današnjega sveta.
Radovednost nam odpira vrata v novi svet, ki je skrivnosten, mističen in razburljiv.
Vsak, ki prisluhne tišini ruševine Sv. Pavla, lahko naenkrat odkrije povezave te s sedanjikom.
Navdihujoča kletna knjižnica, skriptorij in Sala Terrena že sami po sebi ustvarijo izjemen občutek, zgodovino lahko dobesedno začutite na vaši koži. Samostanski vrtovi objamejo vas prav z duhom preteklega veselja do življenja in cerkvene kontemplacije. Prečudovit svet kristalov v „Kristalldomu“ ustvarja temperamentno kompozicijo. Izkušnja samostana vas pričakuje!
Samostanski knjižni zakladi odražajo pravi ognjemet literarne dragocenosti, ki jo dopolnjujejo izposojene knjige iz vse Evrope.
Posebej poudarjati je treba najstarejši rokopis iz 4. Stoletja izven Vatikana, dragoceni rokopisi ljubezenskega pesništva '’minnesängerjev’’ in najstarejša tiskana knjiga Johanesa Gutenberga. V pravnem rokopisu iz 9. stoletja je prvič predstavljen Karl Veliki in velja kot eden izmed velikih spomenikov evropske zgodovine. „Merseburški uroki“ in Aristotelova „Zgodovina smeha“ sta bili na seznamu prepovedanih knjig in zato tudi bralcem nedostopni. Posebej nas navdihne najstarejši primer zapisa irskih pesmi v galščini.
Poleg dragocenosti književne umetnosti so na ogled tudi pomembna dela evropskih zlatarjev in srebrarjev, ki tvorijo skupaj z deli priznanih evropskih slikarjev in kiparjev enotnost.
Radovednost nam odpira vrata v novi svet, ki je skrivnosten, mističen in razburljiv.
Vsak, ki prisluhne tišini ruševine Sv. Pavla, lahko naenkrat odkrije povezave te s sedanjikom.
Navdihujoča kletna knjižnica, skriptorij in Sala Terrena že sami po sebi ustvarijo izjemen občutek, zgodovino lahko dobesedno začutite na vaši koži. Samostanski vrtovi objamejo vas prav z duhom preteklega veselja do življenja in cerkvene kontemplacije. Prečudovit svet kristalov v „Kristalldomu“ ustvarja temperamentno kompozicijo. Izkušnja samostana vas pričakuje!
Samostanski knjižni zakladi odražajo pravi ognjemet literarne dragocenosti, ki jo dopolnjujejo izposojene knjige iz vse Evrope.
Posebej poudarjati je treba najstarejši rokopis iz 4. Stoletja izven Vatikana, dragoceni rokopisi ljubezenskega pesništva '’minnesängerjev’’ in najstarejša tiskana knjiga Johanesa Gutenberga. V pravnem rokopisu iz 9. stoletja je prvič predstavljen Karl Veliki in velja kot eden izmed velikih spomenikov evropske zgodovine. „Merseburški uroki“ in Aristotelova „Zgodovina smeha“ sta bili na seznamu prepovedanih knjig in zato tudi bralcem nedostopni. Posebej nas navdihne najstarejši primer zapisa irskih pesmi v galščini.
Poleg dragocenosti književne umetnosti so na ogled tudi pomembna dela evropskih zlatarjev in srebrarjev, ki tvorijo skupaj z deli priznanih evropskih slikarjev in kiparjev enotnost.
